Ob polnoci sva se spravila na Victory Liner bus in za 7 ur voznje placala 390PHP na osebo Do Baguia. Jako poceni, za 360 km. Jelka je itak zaspala ze po 10 km, sam pa sem bil prica neverjetnim manevrom filipinskih voznikov. Aja, ce mislimo, da je pri nas veliko tovrnjakov, potem bi morali voziti po Filipinih. Sleper, za sleperjem. Vmes pa stotine busov, ki prehitevajo vse po vrsti. Avti in motorji so najpocasnejsa vozila na cesti. Enkrat smo bili 3 busi vstric na 6m cesti. Kako? Ne vem, ker sem mezal. Kos va prispela v Baguio sva ugotovila, da naju caka se 6 ur voznje do Bontoca in 2 uri do Banaua. Hura. Na zajtrku sva srecala eno Anglezinjo, ki je ze od junija na Filipinih. Zgleda se bomo srecali se na letalu za Palawan. Voznja za Bontoc in Banaue...da vidite, po kaki cesti smo se vozili!! Bus ni vozil, ampak je korakal, tako se je nagibal in pocasi premikal. Ceste sploh ni bilo, ker jo je pred casom nesel plaz in to vsake 2 km. No, vsaj za teh 8 ur sva placala le 376PHP (1 EUR = 63.37PHP) . Ko sva prispela v Banaue je bila ze tema, tako da sva odsla v prvi hotel, ki sem ga nasel v Lonely Planetu in prespala za 700 PHP v Green View Lodge (lepe in ciste sobe).
Hrana je poceni in dobra. Glavna jed, sladica in 4 piva je bilo 350 PHP. Zvecer sem se spogajal za izlet v Batad, kjer so najlepsa rizeva polja in sicer za 3x manj, kot so ponujali v Tourist Office. Vrgla sva se 3x UNO, ..... in zaspala sva kot ubita.