Ob 03.30 uri sva prispela v Manilo, najela taxi in se zapeljala do najinega priljubljenega hotelcka Malate Pension. Ob 12.00 sva se odpravila na letalisce in odletela na otok Palawan - Puerto Princessa. Na letalu sva srecala slovenski par. Dani je bil iz Slovenj Gradca. Noro, ne? Ko smo pristali, je dezevalo, tako da sva bila malo razocarana. Potem pa sva ugotovila se, da ni vec nobenega busa ali jeepneya proti severu, tako so vsaj vsi soferji trdili. Vendar Jelka ni nehala tecnarit, da naj greva vseeno na glavni bus terminal in sva najela tricikel do tja. Ker se je prvi grdo obnasal in naju hotel peljati za 100 PHP, sva se z 8. triciklom peljala za 50. Takoj go sva prispela na "terminal" San Jose (drek, blato, mlake in se vec dreka), se je od nekod vzel en nasmejan mozakar, okoli 50 let, ki naju je v anglescini vprasal, ce greva proti Roxasu? Pa odgovorim, da ne, da greva v Port Barton, takrat pa me Jelka vprasa, kje pa je Roxas in tip izbulji oci in rece v slovenscini " A kje je??" in potem se vsi zarezimo, ko ugotovimo, da smo slovencki, ki se med seboj pogoarjamo v anglescini. Milan, tako mu je ime, nama je povedal, da isce se dva potnika za kombi proti Roxasu, kjer ga caka coln, da ju (z Vando), pelje na Coco Loco Island. O tem otocku sem bral v Lonely Planetu, vendar je bila nocitev tako draga, da sem ga takoj izlocil iz najinega plana. Vendar nama Milan pove, da sploh ni tako drago in se takoj odlociva, da greva z njima. Zbasali smo se v kombi in ze sibali proti severu. Ob 20h smo prispeli v Roxah (Rohas) in ugotovili, da je prevoz (coln), ravnokar odplul, ker nas predolgo ni bilo. Vendar se je spet pokaza prijaznost in ustrezljivost filipincev, ker je natakarica v bliznjem lokalu takoj poklicala na Coco Loco, kjer so narocili colnu, da naj se obrne in pride po nas. Mornarji nasmejani, malo manj pa 5 gostov, ki nas je itak cakalo ze na obali kaki 2 uri, zdaj so se morali pa se vrniti po nas. Okoli 21.30 ure smo prispeli na Coco Loco, kjer nas je pricakala dobrodoslica s kokosovim orehom, v katerem je bila zasajena slamica in ze smo vlekli sladko mleko. Potem so nam postregli se s slastno vecerjo in ne boste verjeli, nisem mogel pojesti vsega!! Takoj smo vedeli, da bo tole sanjsko. Izbrala sva si koco na obali, na otoku ni ne elektrike, ne sladke vode, le cudovit podvodni svet, koralni greben, svetlece bele plaze, okoli otoka pa prides v 25 minutah. Tukaj sva ostala 3 noci, hrana je odlicna, imela sva polni penzion, prevoz na in z otoka, ter bivanje v lepih nippa koci, za 1550PHP na osebo-na dan. Noro sem uzival v podvodnem svetu, saj je bil ze nekaj metrov od obale koralni greben, lezel sem po palmah in klatil dol kokose, kuril ogenj in izzivel vse svoje robinsonske zelje. Le rib nisem smel loviti, saj je prepovedano. Jelka pa se je najedla skampov na sto in en nacin (zacela je ze zjutraj z onleto s skampi) in oba sva se imela noooro lepo na tem otoku.
Za vec slikic, klikni tukaj Coco Loco Island
