Vceraj se noc ni koncala tako, kot smo predvidevali, saj smo zurali do jutra in bilo je prav fajn. Zbudila sva se ob 12.30, sobo pa bi morala zapustiti ze ob 12.00. Niso naju ocarinili se za eno noc, ker sem tako ponizno pogledal receptorko, da se me je usmilila.
Manila ni mala, vendar imava obcutek, da sva jo prehodila po dolgem in pocez. Vozili smo se v jeepneyih, kar je najcenejsi prevoz po mestu. Mojstri filipinci so stare Willyse iz 2. sv. vojne predelali v mini buse in jih okrencljali s kromom in zivimi barvami. Vmes je vlilo kot iz skafa in v pol ure je bilo po ulicah skoraj do kolen vode. Se dobro, da je ves promet obstal in smo prevetrili v jeepneyju.
Nas cilj je bil China Town, do katerega smo prispeli po 1.5 urah voznje. 
V kitajski restavraciji smo se fajn najedli. Poskusili smo tudi tradicionalni kitajski kruh (beli puhasti kolacki, ki so v vsakem saolinskem filmu).
Manila ni mala, vendar imava obcutek, da sva jo prehodila po dolgem in pocez. Vozili smo se v jeepneyih, kar je najcenejsi prevoz po mestu. Mojstri filipinci so stare Willyse iz 2. sv. vojne predelali v mini buse in jih okrencljali s kromom in zivimi barvami. Vmes je vlilo kot iz skafa in v pol ure je bilo po ulicah skoraj do kolen vode. Se dobro, da je ves promet obstal in smo prevetrili v jeepneyju.
Nas cilj je bil China Town, do katerega smo prispeli po 1.5 urah voznje. 
V kitajski restavraciji smo se fajn najedli. Poskusili smo tudi tradicionalni kitajski kruh (beli puhasti kolacki, ki so v vsakem saolinskem filmu). Ob polnoci greva na bus (5 evrov) in 7 ur potujeva proti severu, na rizeve terase, Bagiuo in Bantoc. Ce bo internet, se javiva od tam, lahko noc, midva pa sibava na masazo za 4 evre.
